Študijsko leto 2010/2011


mladen_boricMladen Borić

Mladen Borić, na FKPV pripravljam magistrsko nalogo na temo«NALOŽBA V ZLATE PALICE KOT ALTERNATIVNA OBLIKA VARČEVANJA«. Diplomiral sem na Visoki komercialni šoli Celje, sedanji Fakulteti za komercialne in poslovne vede. V poslovnem življenju sem se ukvarjal z različnimi poklici in deli. Med drugim sem bil eden prvih vlagateljev in sodelavcev Beta Investa, ki je ustanovil in upravljal prvi slovenski sklad Galileo, preden ga je prevzela v upravljanje takratna Kmečka družba, današnji KD Investments. Dolga leta sem delal v financah in zavarovalništvu, med drugim sem bil tudi namestnik direktorja PE Ljubljana, zavarovalnice Tilia in pozneje direktor specializirane mreže pri isti zavarovalnici. Trenutno sem direktor proizvodnega podjetja z 48 zaposlenimi. Moj hobi še naprej ostaja ukvarjanje s financami in investicijskim zlatom. To področje se mi zdi tako zanimivo, da sem si ga izbral tudi kot temo za magistrsko nalogo.

V zasebnem življenju sem po duši športnik. V mlajših letih sem aktivno igral košarko, pozneje sem bil več kot 13 let trener vseh selekcij KK Ilirija, sem smučarski učitelj, v zadnjem času pa se za rekreacijo 4-5x tedensko ukvarjam s kettlebellsom in kickboksom …

Podiplomski študij na Fakulteti za komercialne in poslovne vede mi bo zagotovo ostal v spominu zaradi timskega dela tudi takrat, ko to ni bilo nujno, novih znanstev, prijateljstva, predvsem pa zato, ker so vsi ti razlogi vodili v trajno ohranitev stikov s kolegi, sošolci. Predvsem sem navdušen nad dejstvom, da profesorji iščejo znanje, ne pa neznanja, na kar sem bil navajen na rednem študiju na EF pred leti. Iz navedenih razlogov vsakemu priporočam vpis na fakulteto in dodatno izobraževanje.


natasa_finkNataša Fink

Prva ženska, ki je magistrirala na FKPV. Po višješolskem študiju na EPF Maribor sem visokošolski študij zaključila na VŠUP v Novem mestu. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem z dodatnim študijem pridobila pedagoško andragoško izobrazbo. Zaposlena sem na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto kot strokovna sodelavka za nabavo, že vrsto let pa uspešno vodim tudi lastno podjetje.

Študij na FKPV je bil zelo zanimiv in včasih tudi naporen. Organizacija in kvaliteta študija in študentov zaslužita vse pohvale. S študijem sem pridobila nova znanja, ki jih pri lastnem delu s pridom uporabljam. V času študija so se med sošolci ustvarile prijateljske vezi, ki se še vedno vzdržujejo.

Menim, da nas vseživljenjsko učenje krepi in nam daje dodano vrednost. Študij priporočam vsakomur brez izgovorov, saj lahko iz lastnih izkušenj povem, da je včasih težko usklajevati družinsko življenje, službene obveznosti in študij, a z močno voljo in lastno organizacijo so cilji vedno dosegljivi. Življenje moramo gledati in sprejemati pozitivno.


slika 6Danica Kolenc

S študijem sem pričela na višji strokovni šoli B2 v Ljubljani, nadaljevala na Visoki komercialni šoli Celje in zaključila na Fakulteti za komercialne in poslovne vede – smer Globalno trženje v Ljubljani. Magistrski študij je po mojem mnenju dodal še tisto manjkajočo piko na i in obširno znanje združeno v celoto.

Predvsem lahko rečem, da me je najbolj zanimalo področje globalnega trženje (nabava, prodaja, raziskava trga, kulture), saj imam največ izkušenj na tem področju (izvoz v večjem proizvodnem podjetju Etiketa Žiri). Trenutno delujem na drugem področju, vendar je moja želja globalno trženje s komunikacijo v angleškem jeziku – uporaba angleščine kot prvi  in nemščine kot drugi jezik.

Veseli me, da sem med študijem spoznala veliko sošolcev in sošolk, profesorjev (kadar grem v Ljubljano, vedno koga srečam). Kljub temu da je bilo v času študija veliko odrekanj, je to obdobje, ki se ga bom z veseljem spominjala, saj smo se izobraževali, družili in tudi zabavali. Še danes se počutim kot mlada študentka in verjetno bi temu še marsikdo pritrdil. Predvsem me veseli, da fakulteta skrbi za druženje in ohranjanje stikov tudi vnaprej preko alumni kluba in naše Alenke Lovišček S., ki je že med študijem skrbela za našo povezanost.

Z velikim veseljem lahko naznanim, da sem mag. poslovnih ved, saj sem si tako kot profesorji prizadevala za visok nivo znanja na vseh stopnjah študija. Vesela sem, da imam sedaj več časa za družino, športne aktivnosti, druženje in izlete, kar sem že tudi malo pogrešala, a tudi izobraževala se bom še.

Hvala in lep pozdrav!


vaso_kolencVaso Kolenc

Magistriral na FKPV julija 2009. Predhodno sem že obiskoval Visoko komercialno šolo Celje na isti ustanovi v Ljubljani. Magisterij je bil nadgradnja in poglobljena snov visoke šole. S predavatelji sem bil v celoti zadovoljen.

Približno 27 let sem bil zaposlen v tovarni obutve Alpina. Opravljal sem dela nabavnega in prodajnega referenta. Zadnje leto sem deloval kot pogajalec v nabavni službi za pridobitev najugodnejših nabavnih cen, plačilnih pogojev in paritet.

Zadnji dve leti sem zaposlen v družinskem podjetju, ki se ukvarja s mednarodno špedicijo. Delujem kot disponent. Znanje, ki sem ga pridobil pri študiju mi velikokrat koristi, vendar je tukaj velik poudarek na jezikih. Imam veliko kontaktov v italijanskem, nemškem, angleškim in srbohrvaškem jeziku. Ni izključeno, da se jeseni ne bom udeležil še tečaja španščine. Mislim, da mora danes ambiciozen človek znati najmanj 3–4 tuje jezike.

Sedaj, ko ni več obveznosti na fakulteti, se seveda nameravam v večji meri posvetiti športu, ki sem ga za nekaj let postavil na stranski tir. Tudi za dušo bo potrebno kaj narediti in počitnice izkoristiti tako aktivno kot fakultativno.

Kot rečeno mi je šola dala veliko znanja, katerega s pridom uporabljam v poslovnem življenju. Navezal sem tudi stike s sošolci in upam, da se v bodoče večkrat vidimo – nekateri na doktorskem študiju, nekateri zgolj na zabavah ali ostalih prireditvah.

Vsakemu priporočam, da se izobražuje, kajti tudi znanje zastara in delodajalci vse bolj upoštevajo znanje pridobljeno po bolonjskem sistemu.


gregor_kovacGregor Kovač

magister poslovnih ved

Rojen: 1978 v Celju
Poklic: kriminalistični inšpektor, specialist
Zaposlen: Generalna policijska uprava, Uprava kriminalistične policije

Področje mojega dela je razvidno iz spodnjih povezav:
http://www.delo.si/clanek/116927
http://www.delo.si/clanek/122036
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042379836
http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=32797&from=arhiv
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne zgodbe/1042219868
http://policist.si/content/view/460/82
http://24ur.com/novice/slovenija/fotorobot.html
http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/05/gorsek_policija_priznanja_za_najboljse_dobre_prakse.aspx

Računalnik in internet sta postala življenjska sopotnika sodobnega človeka. Posamezniku nudita obilo možnosti iger, zabave, druženja, komentiranja, udejstvovanja in še več. Vse to pa iz varnega objema domačnosti, naj si bo to izza domače mize, službe ali šole. Zaradi pomanjkanja časa se poslužujemo instantnih načinov interakcije, ki so hkrati hitri, neobvezujoči, dostopni in vse prej kot kvalitetni. Danes lahko posameznik na internetu objavlja svoje misli, odgovarja drugim, daje na ogled slike, deli z drugimi dokumente, ali kako drugače prispeva k drugačnosti vsebin.

Glede na željo upravnega odbora in naše kolegice, predsednice alumni kluba, Alenke Lovišček S., mag. posl. ved, se na sicer malo drugačen način predstavljam tudi sam.

V Sloveniji je večina še vedno pod nekdanjim vtisom oziroma mnenja, da se »lastna hvala pod mizo vala«. Tudi lastna uspešnost na posameznem področju še vedno nima prave vrednosti. Kar nekako se še vedno samocenzuriramo v pohvali sebe in tudi drugih. Znanja, napredka in uspeha, naj gre za nas ali druge, ne znamo predstaviti in pohvaliti.

In tudi v mojem poklicu ni prav nič drugače. »Faušija« tudi tu gori! Opažam, da so v tujini lastna promocija v običajnih okvirjih, predstavitev, pohvale, nagrade in predvsem delo še kako pomembni. Prav tako sem kaj hitro opazil, da večina prikazano delo za naš način razmišljanja še pretirano hvali. To je spet en dokaz več za našo prirojeno (vcepljeno) skromnost. Na koncu smo tako ali tako izpostavljeni kruti realnosti kapitalizma. O vsem delu nekaj povedo samo končna beseda, izdelek in predvsem plačilo zanj. Če ni zadovoljivega končnega izdelka, samohvala, predstavitve, nagrade kaj hitro nimajo več teže.

Najprej torej delo, šele nato vse drugo, kajti prav tu se pokaže, koliko znanja, izkušenj, volje do dela in na koncu profesionalnega odnosa, kdo vlaga v svoj projekt. In vsak, ki si želi predstaviti svoje delo, to tudi naredi.

Vsem, ki berejo ta tekst, želim obilo uspeha v življenju!


gvido_kresGvido Kres

Lep pozdrav vsem obiskovalkam in obiskovalcem predstavitvene spletne strani članov Alumni kluba Fakultete za komercialne in poslovne vede.

Po končani Višji strokovni šoli sem se odločil za nadaljevanje študija. Na začetku nekako nisem vedel na kateri ustanovi naj nadaljujem moje nadaljnje šolanje, vendar sem se po udeležbi na informativnih dnevih različnih visokošolskih ustanov, odločil za študij na Visoki komercialni šoli Celje. Čutil sem, da bo to prava izbira, kar se je v nadaljevanju tudi potrdilo.

S študijem na VKŠ Celje, danes FKPV, sem imel tudi veliko sreče, kajti spoznal sem čudovite študijske kolege. Razširil sem si socialno mrežo, kar mi veliko pomeni. Krasila nas je in nas še krasi velika kolegialnost, sodelovanje in moč timskega dela.

Ne morem pa prezreti naše kolegice, predsednice alumni kluba Alenke Lovišček S. mag. posl. ved, ki nam je bila vedno pripravljena pomagati ter nas spodbujati. Zato lahko brez pretiravanja trdim, da bi mi bilo brez takšne podpore, ob vseh obveznostih, ki sem jih imel in jih še imam, mnogo težje organizirati uspešen potek študija. Prepričan sem, da nas je veliko, ki tako čutimo.

Tudi zaradi tega dejstva, sem se ob vseh obveznostih, ki jih kot poslanec DZ RS imam, odločil, da na povabilo Alenke sprejmem funkcijo člana upravnega odbora Alumni kluba FKPV.

Veselim se sodelovanja z vami.


alenka_zumbar_klopcic
Alenka Žumbar Klopčič

Na FKPV magistrirala novembra 2009 – novinarka in urednica poslovnega portala Energetika.NET, sodelavka revije za spodbujanje zdravega načina življenja Rina, pisateljica otroških knjig in amaterska fotografinja. Diplomirala sem na Visoki komercialni šoli Celje, magistrirala na isti ustanovi, ki je sedaj Fakulteta za komercialne in poslovne vede, letos pa nameravam zaključiti tudi podiplomski študij na Fakulteti za državne in evropske študije.

Podiplomski študij na Fakulteti za komercialne in poslovne vede mi bo zagotovo ostal v spominu zaradi zabavnih trenutkov v predavalnicah, zaradi brezskrbnega čveka med odmori, zaradi timskega dela tudi takrat, ko to ni bilo nujno, predvsem pa zato, ker so vsi ti razlogi vodili v trajno ohranitev stikov s sošolci, tako da mislim, da ta »študij« pravzaprav nikoli ne bo zares zamrl. Navsezadnje pa znanja v današnjem času ni nikoli dovolj, zato bi vpis na podiplomski program priporočila vsakomur, v katerem tli že najmanjša želja po nadaljevanju izobraževanja. Četudi bo morda posamezen izpit ali pa morda zaključno delo trši oreh kot bi mislil, pa ta oreh vendarle ne more biti tako trd, da se ga ne bi dalo streti. No, vsaj pri meni se je tako izkazalo in prepričana sem, da je prav v vsakem študentu dovolj borca, da si bo na koncu lahko čestital za zmago.


Dosežki članov Alumni kluba za študijsko leto 2010-2011

Gregor Kovač

mag. posl. ved.

Je končal visoki študij in potem še magistrski študij na FKPV je zaposlen na Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi in je edini v Sloveniji, ki se ukvarja s fotorobotiko. Več o tem si lahko preberete (spodaj) v objavljenih člankih v časopisu Delo.

Fotorobota ne izdelajo za vsakega kurjega tatu

Strokovnjak, ki izdela fotorobot storilca nekega kaznivega dejanja, se najprej osredotoči na osnovne značilnosti, kot so spol, starost in višina. Gregor Kovač se pri policiji edini ukvarja s fotorobotiko, zato je njegovo delo nepogrešljiva pomoč preiskovalcem kaznivih dejanj.

storilec
Jure Predanič | sre, 11. 08. 2010 10:47
Ljubljana – Te dni so policisti s celjske policijske uprave iskali moškega, ki je bil na velenjskem koncu nasilen do domačinke. Pretental jo je, da je prodajalec posode, zato ga je spustila v hišo. Devetnajstletnega Romuna, ki je v priporu zaradi suma spolnega nasilja, so prijeli potem, ko je v medijih zakrožil njegov fotorobot, ki je nastal na podlagi dobrega opisa.

Tako kot vse druge fotorobote ga je izdelal mag. Gregor Kovač iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Je edini policijski delavec v Sloveniji, ki se ukvarja s fotorobotiko, zato je njegovo delo nepogrešljiva pomoč preiskovalcem kaznivih dejanj. Gregor Kovač nam je pojasnil, da je pred računalniško dobo v policiji za risanje fotorobotov storilcev kaznivih dejanj skrbel strokovnjak, ki je risal ročno. Že nekaj let pa fotorobote delajo računalniško – to ni več risba, temveč postopna sestavljenka iz posameznih delov obraza. Strokovnjak, ki izdela fotorobot storilca nekega kaznivega dejanja, se najprej osredotoči na osnovne značilnosti, kot so spol, starost in višina. Nato določi obliko obraza in posebne značilnosti, denimo, opazne lepotne pike, piercingi ali tetovaže, ki lahko močno pripomorejo k prijetju storilca. Nato izbere obliko oči, nosu, ust, ušes, tip kože in posebnosti kostne zgradbe, kot so udrta lica ali izbočena brada. Več podrobnosti si človek zapomni, lažja je seveda izdelava fotorobota, saj si strokovnjak tako lažje predstavlja značilnosti obraza. A opisovanje je težje delo, kot morda misli večina. »Obraze je veliko lažje prepoznati kakor opisovati,« pravi Kovač. Pomembno je, da žrtev storilca opiše čim prej, ko je spomin še svež. Posebno pomembno je, da opiše samo tiste značilnosti in podrobnosti, ki se jih zares spominja.

»Paziti je treba, da vprašanja niso sugestivna. Včasih se zgodi, da žrtev na vprašanje, ali je imel storilec okrogle oči, odgovori pritrdilno, a nazadnje se izkaže, da se tega pravzaprav ne spomni, s pritrdilnim odgovorom pa želi samo ustreči,« pravi Kovač. Včasih izdelavo fotorobota tudi prekinejo, če ugotovijo, da žrtev nepridiprava ni videla v obraz, čeprav je prej zatrjevala popolnoma drugače. Pri opisovanju storilca je zelo pomembno, da je oškodovanec čim bolj sproščen, kar ni vedno lahko. »Opisovanje storilca je zelo stresno že zaradi načina pogovora, med katerim si mora žrtev priklicati v spomin čim podrobnejšo podobo napadalca. Pogovor poteka po načelih kognitivnega intervjuja, žrtev torej podoživlja neki dogodek, ki je bil zanjo skrajno neprijeten,« pojasnjuje Kovač. Zato ga je treba včasih prestaviti, saj ga nekateri ne zmorejo brez solza, ki jih prikliče spomin na hudo izkušnjo. Kovač tudi zato, ko izdeluje fotorobot, največkrat odide k žrtvi in ne obratno. »Navadno, sploh če gre za otroke, je tako bolje, saj je žrtev bolj sproščena v okolju, ki ga pozna,« pojasnjuje.

gregor_kovac_pc (1)Fotorobota pa ne izdelajo za vsakega kurjega tatu. Kovača načeloma prosijo za pomoč, kadar gre za hujša kazniva dejanja, kot so premoženjska z veliko materialno škodo, in seveda kadar gre za tako imenovana kazniva dejanja zoper življenje in telo, zoper spolno nedotakljivost ter druge težje oblike kaznivih dejanj. »Odziv občanov, ki želijo pomagati, je zelo velik. Kadar objavimo fotorobot, se oglasi ogromno ljudi, ki menijo, da je storilec njihov sosed ali nekdo drug, ki ga poznajo, « pojasnjuje Kovač. Včasih pa pomoči občanov ne potrebujejo. Računalnik lahko namreč primerja fotorobot z bazo fotografij storilcev kaznivih dejanj in izloči možne osumljence. Jure Predanič Med delom – Fotorobot, ki ga računalniško izdela Gregor Kovač, je sestavljenka iz posameznih delov obraza.

Iz sredine izdaje Dela

Fotografije s kislim nasmeškom

Če se razvoja informacijske tehnologije nekateri kriminalci razveselijo, hekerji denimo, je po drugi strani marsikateremu trn v peti. Brez ustrezne strojne in programske opreme bi kakšno kaznivo dejanje bržkone ostalo nepreiskano in storilec bi bil še naprej svoboden kot ptica. Pri forenzičnih preiskavah je tehnologija prinesla velik napredek. Zadnja leta se je slovenska policija posodobila tudi pri prepoznavi osumljencev na podlagi fotografij.

Na prepoznavo navadno povabijo vsakega, ki je storilca kaznivega dejanja dobro videl, pravi Grega Kovač, ki na policiji skrbi za izvajanje tovrstnih dejavnost, foto: Ljubo Vukelič / Delo


Alenka Žumbar Klopčič

Alenka Žumbar Klopčič je novembra 2009 magistrirala na Fakulteti za komercialne in poslovne vede, zaključuje pa tudi podiplomski študij na Fakulteti za mednarodne in evropske študije. Je novinarka in urednica poslovnega portala Energetika.NET, sodelavka revije za spodbujanje zdravega načina življenja Rina, pisateljica otroških knjig in amaterska fotografinja. Trenutno je tudi urednica slovenskega portala Energetika.NET (www.energetika.net), regionalnega portala Energetika.NET/SEE (www.energetika.net/see) in prve spletne skupnosti za trajnostno bivanje Energija doma (www.energijadoma.si), obenem pa tudi direktorica podjetja Energetika.NET d. o. o., ki se poleg poročanja o energetiki ukvarja tudi z organizacijo energetskih dogodkov (konferenc, seminarjev, forumov). Maja 2009 je prejela priznanje za kakovostno poročanje s področja energetike v Sloveniji, ki ga podeljuje Slovenski nacionalni komite CIGRÉ in CIRED. Je tudi članica svetovalnega odbora pri projektu EurObserv’ER, katerega namen je ažurna priprava poročil na področju obnovljivih virov energije v EU. Letos je nominirana s strani Slovenske nacionalne žirije za novinarsko nagrado, ki jo podeljujejo v Evropskem parlamentu v kategoriji spletnih medijev, in sicer za poročanje o EU s prispevkom: »Kako smo dobili Acer?«

Piše tudi knjige za otroke in mladino. Od leta 2008 je izdala štiri knjige: Poredni veveriček Danček, Nosorog Jani je hotel leteti in Vigo išče dom (spremne besede so prispevale Saška Lendero, Nina Osenar in Damjana Golavšček). V začetku oktobra je v samozaložbi izšla njena četrta knjiga z naslovom Zaljubljeni deževnik Martin, katere del sredstev od prodaje bo namenjen Zavetišču za živali Horjul. Avtorica namerava vsako leto izdati knjigo o živalih, katere del sredstev od prodaje bo namenila živalicam v zavetiščih.

Poleti 2010 sta z možem Tomažem Klopčičem zasnovala kolekcijo »Sad Earth Collection«, pod okriljem katere bosta vsako leto izdala najmanj eno knjigo na temo okoljske problematike: podnebne spremembe, taljenje ledenikov, krčenje gozdov …, vselej pa bosta vanje vključevala tudi spremne besede kompetentnih ljudi (spremne besede pri prvi knjigi so prispevali evropski komisar za okolje, urednica National Geographic-a Junior in predstavnik Greenpeacea). Prva knjiga v zbirki z naslovom Drugačna zgodba o hrastu (v angl. »A Different Oak Story«/knjiga izide v SLO in ANG jeziku) bo tako izšla v začetku novembra letos – knjiga je dobila tudi mecensko podporo, v pripravi pa je že naslednja z naslovom Pi – zadnji polarni medvedek. S kolekcijo eko-zgodb »Sad Earth Collection« bodo knjige tudi vidno drugačne, saj bodo izdane na reciklirnem papirju. Avtorja nameravata opozoriti mlado bralstvo in tudi starše na nujnost spremembe človekovega odnosa in ravnanja s planetom.

Prijavite se na naše e-novice

Bodite obveščeni in se prijavite na naše e-novice

© 2016 - 2018

Fakulteta za komercialne in poslovne vede

, vse pravice pridržane. | Piškotki