V petek, 23. junija smo se študentje programa Turizem I ob 9.00 uri zbrali pred Mladinskim centrom Celje (MCC). Večina nas je tja prišla že dosti prej, saj je splošno znano da v MCC kavarni pripravijo odlično kavo, ki pa se v petek zjutraj še kako prileže. Stavba, v kateri se skrivajo še ostale inštitucije, kot sta Klub študentov občine Celje (KŠOC) in  šola, je s pogledom na Levstikovo ulico v celoti opremljena v mladinskem stilu. Zidovi ob pločniku so polni umetniških grafitov, plakatov, ki vabijo na zabave, izobraževanja in kavarniška druženja ob dobri glasbi.

Sprejme nas Klemen Sagadin, vodja mladinskega hostla. Pospremi nas v skupinsko sobo, kjer je za goste hostla na voljo kuhinja z vsemi osnovnimi aparati za pripravo obrokov. Tukaj nas na hitro popelje skozi delovanje podjetja. Celjski mladinski center, javni zavod za mladinsko kulturo, izobraževanje, informiranje in šport (CMLC) je ustanovila Mestna občina Celje in v zavod vložila začetni kapital, ki ga po potrebi dopolnjuje, če je podjetje v finančni krizi. »Zavod pridobiva sredstva za delo tudi iz javnih sredstev, sredstev od prodaje storitev in izdelkov ter iz donacij, prispevkov spoznorjev ter iz drugih virov« (Odlok o ustanovitvi javnega zavoda, Uradni list RS, št. 88-3987/2004).

Javni zavod je kot pravna oseba ustanovila še MCC Kavarno in MCC Hostel, vsi se med seboj finančno podpirajo, v letih, ko je poslovanje dobro, dobiček usmerijo v nadgradnjo, obnovo ali širitev.

Ena osnovna in poglavitna naloga mladinskega centra je nudenje pomoči in podpornih aktivnosti mladim za uresničitev njihovih lastnih idej. Center mladim omogoča organizacijsko, finančno, tehnično in infrastrukturno, kadrovsko pomoč ter pomoč pri vklučevanju v domače in mednarodne projekte. Razpisi so namenjeni mladinskim projektom , na katere se lahko prijavijo tako posamezniki, mladinske oraganizacije kot tudi neformalne skupine mladih. Z mladimi skušajo vzpodbuditi aktivno participacijo mladih, ki je v tem primerz neposredno tzdi finančno podprta.

Tako svojo dejavnost opisujejo na spletni strani, iz izkušenj pa povem, da se v MCC vedno dogaja. Tako da, če imate kakšno idejo, vabljeni v MCC po nasvet, izkušnje in pomoč.

Strošek obnove in urejanje stavbe je bil 750.000,00 €, s tem vložkom so uredili mladinski center, kavarno in hostel. Ko pa je Klemen Sagadin vodilnim predstavil idejo o tematskih sobah, ki bodo pritegnile turiste in jim pustile pečat, željo, da se bodo še vrnili je dobil finančni udarec – 18.000,00 €, toliko bi bilo potrebno, ampak denarja ni bilo več. Skupaj so nato stopili mladi lokalni umetniki in sponzorji, ki so finančno in materialno podprli projekt, ki je takrat edinemu hostlu v Celju prinesla »slavo«. Vsi mladi in po srcu mladi Celjani poznamo legende, ki se skrivajo za sedmimi vrati eno in dvoposteljnih sob. Poleg teh sedmih sob z skupno 12 posteljami so na voljo še osem in šestposteljni vagoni. Torej je v hostlu prostora za skupno 42 oseb. Skupinske sobe imajo v sobi pograde, omaro za vsakega gosta in umivalnik, kopalnice so skupne. Tematske sobe pa imajo poleg umivalnika v sobi še tuš, toalete pa so skupne.

Ker so nam vsem bile sobe s tematiko zelo zanimive, je tukaj kratka predstavitev vseh sedmih sob:

Ljubezen je dvoposteljna soba z balkonom.
Nesrečne, pretekle, istospolne, prepovedane, izgubljene, preklete. Vse te in še druge oblike ljubezni so že od nekdaj vtkane v vsako poro mesta. Za večno ostane le drobna sled, tako kot pri zgodbi o Alfredu Nobelu in njegovi veliki celjski požiralki denarja – Sofiji Hess.

Rdeča hiša je dvoposteljna soba.
Nekega svetlega socialističnega dne je v znamenito celjsko tovarno prišel na poslovni obisk visoki politični funkcionar Centralnega komiteja. Zahteval je, da se v »svrhe« socialistične bodočnosti, obstoječega direktorja zamenja s tovarišem Ocvirkom. Le da je bilo tedaj veliko Ocvirkov …

Subkultura je dvoposteljna soba.
Celje ima verjetno največji odstotek posebnežev na kvadratni meter urbane površine. Vsi ti »borci proti sivemu vsakdanu« so se zaradi pestre subkulturne scene vanjo uspešno vklopili. Ambient zakotne ulice ponuja druženje, svobodno ustvarjanje, obenem pa počitek pred »mainstream« normalnostjo.

Pesojedi som je dvoposteljna soba.
Izpod površja zabrbotajo mehurčki, voda se razburka in o še pred kratkim plavajočem cucku ne duha ne sluha… O Šmartinskem jezeru že od nekdaj krožijo razne mistične zgodbe. V njem naj bi prebivali gigantski somi, ki naj bi menda žrli manjše otroke, mačke, pse in labode…

Grofje Celjski je dvoposteljna soba z balkonom.
Široke tlakovane ceste, zgodbe o skritih zakladih, ogromnih gradovih, zmajih, izgubljeni ljubezni, zahrbtnih umorih in nepremagljivih junakih. Pozicija Celja, knežjega mesta, ki bi lahko stal ob boku največjih evropskih mest ostaja fantazija celjskega vsakdana in krik: »Danes grofje celjski in nikoli več!«, še vedno odmeva.

Celjski ninja je enoposteljna soba.
Nekega mirnega jutra prileti šuriken, za trenutek se opazi črno senco, mesto pa dobi novo urbano legendo. To je resnična zgodba o maskiranem, v ninjo oblečenem, do zob oboroženem možu v črnem, ki je želel popraviti krivico. V omari tudi vi poiščite ninja obleko in popravite krivice na svoj način.

Gospod K. je enoposteljna soba.
Kako loviti in uloviti samega sebe? To je vprašanje, ki že več desetletij odmeva po mestnih ulicah. To je urbana zgodba o policistu, ki išče storilca kriminalnega dejanja, ki ga je storil policist sam.

Po ogledu hostla smo se dobro uro pogovarjali o idejah, novostih in zanimivostih v turizmu. Debatirali smo na osnovi tem, ki jih je vnaprej pripravil gospod Sagadin;

• Selfness je način življenja, ki se je uveljavil tudi v turizmu. V ospredje se postavi posameznik in poskrbi za svoje duševno in fizično zdravje.
• Učenje novih stvari – pojem, ki ga redko povezujemo s turizmom, pa vendar, turisti so začeli iskati zanimive destinacije, ki jim lahko ponudijo več kot pa samo morje, sonce in hrano. Želijo se učiti, spoznavati in osvojiti nove kulture, običaje in opravila.
• Blassure – zadeva postaja resna, ljudje vedno več delamo, za počitnice, odklop pa si vzamemo premalo časa. Blassure je pojem sestavljen iz dveh angleških besed, business in pleasure, pomeni pa, da je mogoče uskladiti posel z uživanjem. Veliko hotelov, ki so v osnovi prilagojeni poslovnežem ponuja kratke izlete, da se zapolni dan. Vedno več ljudi si poleg “poslovnih dni” v hotelu rezervira še dodatne dni, ki jih nameni ogledu mesta, države, turističnim atrakcijam …
• Trip4Real – mladenka v Španiji je dobila poslovno idejo, jo realizirala, v letu 2016 pa je podjetje prodala največjemu ponudniku prenočišč, RB&B. Trip4Real se je razvil na ideji, da je turistom vredno ponuditi doživetje. Dopust ni več ležanje na plaži pod žgočim soncem, sodobni turisti si v kratkem času želijo videti, spoznati in naučiti čim več stvari. Ta platforma je to poenostavila, vsak iz celega sveta lahko na spletu objavo doživetje, ki ga ponuja. Lahko je to kuhanje, izdelovanje testenin, trgatev, kiparjenje … Sam določi ceno in vse ostale parameter, spletna stran je tam samo za trženje in turistom omogoča lažje iskanje tistega pravega doživetja.
• Ekohotel Koroš – Verjamem, da nas je veliko, ki prvič slišimo za Ekohotel Koroš iz Prevalj na Koroškem. Žal je to žalostno, saj je hotel le prvi in trenutno še vedno edini hotel v Sloveniji, ki se je popolnoma posvetil samo kolesarjem. V svoji ponudbi imajo poleg kolesarnice, servisa in izposoje koles tudi vodene ture, za vse, ki so na Koroškem prvič ali pa si le želijo spoznati ta skriti del Slovenije skozi oči domačina.

Za zaključek bi se rada zahvalalila gospodu Klemnu Sagadinu, da nas je vse lepo sprejel in debatiral z name o trendih v mladinskem turizmu. Izvedeli smo veliko novega, tudi kdo od nas je zagotovo dobil kakšno idejo, smernico za razvoj svoje karierne poti. Hvala profesorici gospe mag. Mileni Sitar-Matelič, da nam je omogočila to druženje, ki nam je razširil naše turistično področje.

Klavdija Žvegler,
študentka 2. l. študijskega programa Turizem