Podiplomski študij

Splošno

Splošne informacije o programu

Vrsta programa in stopnja izobrazbe: magistrski študijski program druge stopnje Turizem
Trajanje študija: 2 leti (120 KT)
Strokovni naslov: magister/magistrica turizma
Program se izvaja: v Celju, Ljubljani in Mariboru

Moduli študijskega programa:
  • Turistična destinacija
  • Hotelirska industrija

Temeljni cilji programa

Študijski program omogoča študentom pridobivanje strokovnega znanja in usposobljenost za:
  • poglobitev znanj s področja ekonomije in menedžmenta ter specifičnih znanj s področja turizma in hotelirske industrije potrebnih za vodenje poslovnih sistemov v turizmu in hotelirski industriji;
  • uspešno izvajanje nalog ključnih procesnih in vodstvenih delovnih mest na področju storitvenih dejavnosti, še posebej turizma in hotelirstva;
  • razvoj veščin in zmožnosti za učinkovito raziskovanje in poglobljeno strokovno in znanstveno delo na področju turizma in hotelirstva;
  • vodenje projektov in sodelovanje pri projektnem delu v turizmu in hotelirstvu, s poudarkom na poznavanju in oblikovanju organizacijske kulture, ustvarjalnem vodenju, motivaciji in upravljanju s človeškimi viri;
  • kritično razmišljanje in analitično reševanje poslovnih problemov;
  • nadaljevanje študija na tretji stopnji ter permanentno strokovno in osebnostno rast ter
  • razumevanje globalnega gospodarskega, političnega, socialnega in kulturnega okolja.

Študij vodi k doseganju obsežnega nabora znanja in veščin s področja poslovanja turističnih in hotelirskih organizacij v domačem in mednarodnem okolju, obvladovanju tveganj, informacijske podpore odločanju… Ključno je razvijanje sposobnosti in znanja za uspešno obvladovanje sprememb in lastne kariere, pri čemer spodbujamo fleksibilnost, kritično razmišljanja, projektno in timsko delo ter integracijo teoretičnega znanja. Magistri bodo po končanem študiju obvladali znanje s svojega področja dela in ga znali aplicirati v delovanju posamezne organizacije in okolja. Na osnovi poznavanja področij delovanja bodo usposobljeni za načrtovanja, organiziranje, vodenje in kontroliranje organizacije kot celote, njenih posameznih delov in njenih funkcij.

Ocenjevanje in preverjanje znanja

Ocenjevanje in preverjanje znanja mora omogočiti spremljanje doseganja ciljev programa, med katerimi sta sprotni študij in doseganje ustrezne ravni znanja in kompetenc. Zato bo ocenjevanje in preverjanje znanja potekalo tako:
  • da bodo tekom študija zagotovljene tako profesorjem kot študentom sprotne in kakovostne informacije o napredovanju v znanju in doseganju zastavljenih ciljev programa. Profesorji bodo študente spodbujali k aktivnemu študiju in vključevanju v raziskovalno delo tekom študija. To bodo dosegli z različnimi sprotnimi preverjanji znanja, npr. s testi in kolokviji, izdelavo seminarskih in projektnih nalog, s spodbujanjem študentov za aktivno vključevanje na predavanjih, vključevanjem študentov v raziskovalne projekte in strokovne rešitve za prakso, obiski podjetij itn. Te oblike sprotnega preverjanja znanja pomenijo sestavni del končne ocene, skladno s študijskim programom;
  • da se bo vsak predmet zaključil s preverjanjem znanja.

Zaradi različne vsebine in načina dela pri posameznem predmetu so nadrobnejši načini ocenjevanja in preverjanja znanja določeni v učnih načrtih predmeta in so prilagojeni posebnostim posameznega predmeta in njegovih ciljev. Iz teh je tudi razvidno, da bodo posamezni visokošolski učitelji uporabljali kombinacije različnih načinov ocenjevanja in preverjanja znanja s tem, da bodo upoštevali splošna pravila ocenjevanja, ki so določena v ustreznih pravilnikih šole oziroma v sklepih Senata fakultete.

Možne kombinacije preverjanja znanja in ocenjevanja so:
  • aktivno delo na predavanjih in vajah,
  • eseji,
  • testi, kolokviji,
  • pisni in/ali ustni izpit,
  • seminarji,
  • ocene vrstnikov (predvsem pri skupinskem delu),
  • seminarske naloge in njihove ustne predstavitve,
  • študij primerov,
  • temeljne, aplikativne in znanstveno raziskovalne naloge ter
  • izdelava in zagovor magistrske naloge.

O prvinah preverjanja in kriterijih ocenjevanja mora biti študent seznanjen pred začetkom študijskega leta z učnim načrtom.

Ocenjevalna lestvica za izpite in druga preverjanja znanja, pretvorjena tudi v sistem ocenjevanja po ECTS, je prikazana v tabeli.

Ocena Ocena po ECTS Razpon ocen  v % Opis znanja
10 -odlično A -excellent 91–100 izjemno znanje z zanemarljivimi napakami
9 -prav dobro B -very good 81–90 nadpovprečno znanje, vendar z nekajnapakami
8 -prav dobro C -good 71–80 solidno znanje
7 -dobro D -satisfactory 61–70 znanje z manjšimi napakami
6 -zadostno E -sufficient 51–60 znanje ustreza minimalnim kriterijem
5 -nezadostno F-fail 0–50 znanje ne ustreza minimalnim kriterijem

Če za izbirne vsebine iz študijskih programov na univerzah v tujini pretvorba ocene v oceno po sistemu, veljavnem na FKPV ni možna, se študentu za tako preverjeno znanje prizna izvirna ocena in opisno priznanje kot »priznano«. Senat FKPV nadrobneje uredi načine pretvorbe ocen za preverjanje znanja, ki so ga kandidati pridobili v tujini.

Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Fakulteta za komercialne in poslovne vede bo študentu priznala pridobljeno znanje in spretnosti pred vpisom v magistrski program v celoti ali delno, odvisno od tega ali v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oz. predmetnospecifičnim kompetencam in vsebinam programa turizem. Fakulteta za komercialne in poslovne vede kandidatom za vpis v študijski program II. stopnje Turizem, skladno z Merili za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, Statutom fakultete in Pravilnikom o priznavanju znanja, ureja pogoje priznavanja že pridobljenih znanj in spretnosti, ki jih je kandidat pridobil v Sloveniji in tujini.

Fakulteta za komercialne in poslovne vede kandidatom lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnost, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oz. predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom. Upoštevajo se tudi znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja za pridobitev izobrazbe, v programih za izpopolnjevanje in v neformalnem izobraževanju. Na tak način se lahko prizna do 50 KT:
  • Obvezne predmete študijskega programa se lahko delno ali v celoti prizna na osnovi pred vpisom opravljenih izpitov na drugem visokošolskem zavodu ali na podlagi referenc na ustreznem strokovnem področju.
  • Študentom, ki so objavili članek v znanstveni reviji, se članek lahko prizna namesto diplomskega dela (8 KT).
  • Na osnovi izkazanih listin neformalnega izobraževanja (oz. portfolija – projekt, izum, patent, elaborat, druga avtorska dela) se študentom lahko prizna do 30 KT, s čimer lahko nadomestijo izbirne predmete študijskega programa.
Študentje lahko zaprosijo za preverjanje in ocenjevanje znanja z izpitom, če so si znanja in spretnosti pridobili s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem. Individualne vloge za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, obravnava in sprejme Komisija za študijske zadeve v skladu z določbami Statuta fakultete. Priznava se znanje in usposobljenost, pridobljeno s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Osnova za priznanje je pisna vloga s priloženimi uradnimi potrdili in izvlečkom programa oziroma drugimi pisnimi dokazi, iz katerih je mogoče presoditi raven pridobljenega znanja. Stopnjo priznavanja študijske obveznosti odobri na predlog nosilca predmeta (ki ovrednoti priznanje s kreditnimi točkami in z oceno) komisija za podiplomski študij.

Podlaga za priznanje so naslednje listine:
  • spričevalo in druge listine o pridobljenem znanju izven visokošolskega zavoda;
  • ocena izdelkov, storitev, objav in drugih avtorskih del kandidatov, če se skladajo z vsebino študijske usmeritve, ki jo je študent izbral; oceno opravi nosilec predmeta;
  • potrdilo o že preverjenem znanju pri nekaterih predmetih opravljen izpit, čeprav ni bil vpisan v program;
  • objavljeni prispevki v recenziranih znanstvenih revijah ali konferencah, če se skladajo z vsebino študijske usmeritve, ki jo je študent izbral; o tem da mnenje nosilec predmeta;
  • poročila o aplikativnih raziskavah in svetovalnih projektih, če se skladajo z vsebino študijske usmeritve, ki jo je študent izbral; o tem da mnenje nosilec predmeta;
  • potrdilo organizacije o delovnih izkušnjah kandidata na strokovnem področju, ki ga je izbral za študij. Priznajo se le izkušnje, pri katerih je jasno, da je kandidat za dobro opravljanje svojega dela moral spremljati tudi dosežke teorije in jih vključevati v svoje delo. O tem da mnenje nosilec predmeta.
Na podlagi dokumentacije, ki vključuje tudi mnenje nosilca predmeta, se Komisija za podiplomski študij odloči o priznavanju celotne ali delne študijske obveznosti pri posameznem predmetu, obveznost seminarske naloge in drugih obveznosti, upoštevajoč pri tem način dela pri posameznem predmetu.

Študentje bodo opravili posamezni predmet in pridobili pozitivno oceno, ko bodo obvladali z učnim načrtom predpisano vsebino in osvojili določene predmetnospecifične kompetence. V ta namen morajo opraviti vse predpisane oblike preizkusov znanja, med katere sodi tudi individualno študijsko in raziskovalno delo, timsko projektno delo, študij ob usmeritvi mentorja in seminarske ali projektne naloge. Zaključno preverjanje znanja je običajno pisni ali ustni izpit in ocena izdelka v obliki seminarske ali projektne naloge.

Opisani kriteriji veljalo za priznavanje znanja, pridobljenega v Sloveniji in v tujini.


Pogoji za napredovanje

Za napredovanja iz prvega v drugi letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu 40 ECTS. V drugi letnik se izjemoma lahko vpiše tudi študent, ki ni dosegel predpisanega števila ECTS v primeru opravičljivih razlogov, med katere sodijo: materinstvo, slabe socialne razmere, vrhunski športniki in podobno. O izjemnem napredovanju v drugi letnik odloča Komisija za podiplomski študij na podlagi pisne vloge kandidata s priloženimi dokazili o upravičenosti za napredovanje v drugi letnik brez izpolnjenih predpisanih študijskih obveznostih.

Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik in enkrat spremeni modul. Ponavljanje je možno le, če študent izpolni vsaj polovico obveznosti prvega letnika, to je 30 ECTS. Študent, ki spremeni modul, mora opraviti obveznosti obveznega predmeta novo izbranega modula, ne glede na to, da je opravil že nekatere obveznosti iz prvo izbranega modula. Študent se lahko odloči, da izbere študij dveh modulov hkrati in opravi posebne obveznosti vsakega modula. V magistrskem delu lahko poveže tematiko obeh modulov. Študent praviloma zaključi študij v času, predvidenem s študijskim programom. Iz opravičljivih razlogov se lahko študij podaljša za eno leto. Študent pa lahko napreduje v višji letnik in konča študij prej kot je predvideno s študijskim programom.


Določbe o prehodih med programi

Prehod z drugih magistrskih študijskih programov v magistrski študijski program turizem je mogoč, če kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v ta program. Pri prehodu mora priložiti overjeno potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih na študiju na visokošolskem zavodu, na katerega je bil vpisan, in uradni izpis potrjenih in veljavnih učnih načrtov za predmete in druge vsebine, pri katerih je opravil študijske obveznosti. O prošnji odloča Komisija za podiplomski študij na predlog vodje podiplomskega programa. Prehod se izvede na podlagi priznavanja izpitov, ki jih je kandidat opravil v predhodnem študijskem programu. Pri tem se upošteva skladnost učnih vsebin (predmeti in druge sestavine študijskega programa) ter primerljivost obsega predmetov v ECTS.


Načini in oblike izvajanja študija

Pri izrednem študiju poteka organizirano pedagoško delo po sistemu zaporedne izvedbe učnih predmetov. Vsak predmet se začne s predavanji oziroma drugimi predvidenimi oblikami dela in se nadaljujejo toliko časa, da se izčrpajo vse predvidene oblike dela ter se lahko izvede celotno preverjanje znanja. Pri izrednem študiju se en letnik izvede v obsegu 70% kontaktnih ur.

Za kandidate, ki iz objektivnih razlogov ne morejo obiskovati predavanj oz. drugih skupaj organiziranih oblik študija, se lahko uvede študij, ki je običajen za študij na daljavo oziroma se klasičen način študija kombinira s prvinami študija na daljavo.

Kandidati se lahko odločijo, da del študija opravijo v tujini. O tem na prošnjo kandidata sprejme sklep Komisija za podiplomski študij, ki določi dolžino študija in obveznosti, ki se kandidatu priznajo.

Senat FKPV lahko razpiše magistrski program kot izredni študij na sedežu FKPV v Celju ter na svojih dislociranih centrih za izredni študij, predvsem v Ljubljani in v Mariboru.


Pogoji za dokončanje študija

Pogoj za dokončanje študija so opravljene vse s programom predvidene obveznosti ter napisano in uspešno zagovarjano magistrsko delo, s čimer kandidat zbere najmanj 120 ECTS.


Strokovni oziroma znanstveni naslov

Po opravljenih vseh obveznostih, predpisanih s študijskim programom podiplomskega študija turizem na FKPV, pridobi kandidat naslov magister ali magistrica turizma. Naslov se okrajšano zapiše kot mag.tur., za imenom kandidata. Če bo zakon o strokovnih in znanstvenih nazivih določal drugače, bo naslov naknadno usklajen z zakonom.


nalozba.gifProjekt Priprava bolonjskega programa Turizem II. delno financira Evropska unija, in sicer v okviru Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.


Operacija se izvaja v okviru razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete 3: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva.