Naslov predavanja: Zagotavljanje nemotenega poslovanja podjetij danes in v prihodnje

Povzetek predavanja: Prepoznavanje nastajajočih tveganj je za podjetja velik izziv. Po letu 2020 pogosto s presenečenjem spoznavamo, da so v preteklosti prepoznana tveganja trajala dlje časa. Podjetja so se tovrstnemu stanju lažje prilagajala. Rezultati prihajajoče raziskave »AuditBoard Focus on the Future«, ki je bila opravljena med menedžerji severnoameriških podjetij, in bo v celoti objavljena novembra 2022, kažejo nizko zaupanje vodij v sposobnost podjetniških prepoznavanj nastajajočih tveganj. Kar 33 % vprašanih meni,  da je eno večjih podjetniških tveganj prav nezmožnost pravočasnega prepoznavanja nastajajočih tveganj, kar posledično vpliva tudi na veliko tveganje za uspešno realizacijo podjetniških ciljev. V predavanju bodo orisana, po mnenju gospodarskih analitikov, ključna tveganja, ki bi lahko v letu 2023 ogrozila podjetja. V nadaljevanju bodo podani nekateri predlogi za obravnavno tveganj in hkrati povečanje odpornosti podjetja.

Ddr. Aleš Jug je profesor na področju menedžmenta in varnosti. Predava na Suffolk University v ZDA, na Univerzi v Zagrebu in na Fakulteti za komercialne in poslovne vede. Kot neodvisni konzultant na področju nemotenega poslovanja, kriznega menedžmenta in požarne varnosti redno sodeluje s podjetji v ZDA in v Sloveniji. Ddr. Aleš Jug je član ekspertne skupine IFSS – International Fire Safety Standards (IFSS) Coalition, sklicane s strani Organizacije združenih narodov z namenom posodobitve standardov na področju varstva pred požarom. Ddr. Jug je tudi eden od predavateljev in mentorjev v Šoli procesne varnosti, ki teče pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije in soavtor strokovnega priročnika o načrtovanju požarne varnosti, ki je izšel pri Inženirski zbornici Slovenije.

Ddr. Aleš Jug ima opravljena doktorska študija s tematik požarnega inženirstva (področje transport in logistika, Univerza v Ljubljani, 2011) in oskrbovalnih verig (področje poslovnih ved, Worcester Polytechnic Institute, 2019). Od leta 2001 do 2014 je bil na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani nosilec predmetov Teorija gorenja, gašenja in dinamika požarov, Gašenje požarov in reševanje ter Požarna preventiva v tehnologiji.

Naslov predavanja: Izzivi kibernetske varnosti

Povzetek predavanja: Zagotovljena kibernetska varnost je ključna za delovanje moderne družbe. Sodobni informacijski in komunikacijski sistemi in omrežja so vse bolj porazdeljeni in kompleksni ter potrebujejo proaktivno zaščito in hitro obnovo za preprečitev ali ublažitev posledic kibernetskih napadov, ki postajajo vse večji vir groženj in skrbi, tako po njihovi pogostosti kot prefinjenosti. Prispevek se osredotoča na sodobne izzive kibernetske varnosti in njen pomen za posameznika, organizacije in informacijsko družbo.

Kratek življenjepis:

Doc. dr. Tomaž Klobučar je vodja Samostojnega laboratorija za odprte sisteme in mreže na Institutu »Jožef Stefan«, kjer se ukvarja z raziskavami in razvojem informacijske varnosti in informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Naziv doktorja znanosti s področja računalništva in informatike je pridobil na Univerzi v Ljubljani.

Njegove raziskovalne in razvojne dejavnosti v zadnjem času večinoma potekajo v okviru mednarodnih in nacionalnih projektov, na primer DE4A (Digital Europe for all) iz programa Obzorje 2020, COURAGE (Cybercrime and cyberterrorism European research agenda) iz 7. okvirnega programa EU, SI-PASS (Slovenian eIDAS node and integrated services) in SI-PASS 2.0 (Integrating Slovenian e-services with the national eIDAS node) iz programa Instrument povezovanja Evrope, STORK 2.0 (Secure identity across borders linked) iz Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost in ciljnega raziskovalnega programa Umetna inteligenca za kibernetsko varnost.

Pri navedenih projektih je raziskoval uporabo metod umetne inteligence za zagotovitev kibernetske varnosti ter sodeloval pri vzpostavitvi vseevropske infrastrukture za varne čezmejne storitve, pri razvoju varnih čezmejnih storitev in njihovem povezovanju z vozliščem eIDAS. Rezultati obsegajo tudi raziskovalne vrzeli na področju boja proti kibernetskemu kriminalu in predlog raziskav, ustreznih ukrepov in rešitev za premostitev teh vrzeli.