Utrinki okrogle mize: Pomen varnostne kulture v cestnem prometu danes – jutri.

Utrinki okrogle mize: Pomen varnostne kulture v cestnem prometu danes – jutri.

Na okrogli mizi, ki je potekala na FKPV 20. junija in jo je vodil mag. Fadil Mušinovič so sodelovali predstavniki:

  • Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa
  • Ministrstva za notranje zadeva – Policije Celje
  • Mestnega redarstva Celje
  • Centra varne vožnje ZŠAM Celje
  • predavatelji Abiture, študijskega programa Varovanje
  • predavatelji FKPV, študijskega programa Varnostni menedžment
  • študenti in diplomanti Abiture in FKPV

Med drugim so se ukvarjali z vprašanji, ali je mogoče ustvariti ustrezno varnostno kulturo in kako? Kulturo, v kateri je vsakemu posamezniku nedvomno jasno, katera dejanja so sprejemljiva in katera ne, kulturo, v kateri lahko vsak, brez strahu pred sankcijami, prijavi nesprejemljivo vedenje. Varnostna kultura, kot je poudaril mag. Aleš Kotnik, ki je tudi predavatelj varnostne kulture na FKPV za področje varnostnega menedžmenta, izhaja iz nas samih, zato bi le to lahko izboljšali z zgodnjim izobraževanjem že od vrtca, osnovne šole, pa vse do fakultete. Kot kažejo raziskave, je človek glavni dejavnik tveganja, povzroči večino nesreč, tehnika le v dveh odstotkih, okolje le v treh. In če Slovenci glede splošne varnosti kotiramo na lestvicah zelo visoko, pa glede prometne varnosti ne moremo biti tako zadovoljni. »Vizija nič«, kot pravi Kotnik, je trenutno dosegljiva samo v teoriji, v praksi pa smo še zelo daleč. Direktor Javne agencije RS za varnost prometa, mag. Igor Velov, je prav tako poudaril pomen vozniške kulture in zavedanja posameznika, da smo sami odgovorni za svoja dejanja in za vse posledice. Spremeniti vedenje ljudi je najpomembneje, za kar smo odgovorni vsi, in šolstvo je s tem dobilo zopet ključno vlogo in tudi nalogo, pri čemer sodelovanje Agencije ter njena strokovna pomoč ostaja neprecenljiva. Mag. Elvis Alojzij Herbaj, predstavnik Policije, prav tako predavatelj na Abituri in FKPV, verjame, da ljudje vemo, kaj je prav, da pa pravil ne spoštujemo, kar se potrdi, ko se kot vozniki znajdemo v različnih okoliščinah, v različnih kulturah. Tudi premalo razumemo in upoštevamo ostale udeležence v prometu, čeprav se sami znajdemo v različnih vlogah. Še kako res je, kar pravi, da se kot vozniki avtomobila jezimo na pešce in kolesarje, ko smo pešci, pa na avtomobile in nikoli oziroma le redko zmoremo pogledati iz zornega kota drugih udeležencev prometa. Zato moramo delati na sebi, le tako bomo lahko boljši in bolj odgovorni in tudi bolj srečni. Podaljšana roka policije je redarstvo; ti, po besedah gospoda Janeza Kušarja, zaznavajo največ hude krvi pri napačnem parkiranju na pločnikih, prehodih za pešce, mestih za invalide … Kam je šlo znanje, pridobljeno v avto šolah, se še sprašuje, enako kot mag. Tomaž Lotrič, predstavnik ZŠAM Centra varne vožnje.

»Varnostna kultura v cestnem prometu jutri« pa se tesno povezuje tudi z avtonomnimi vozili. Avtonomna vozila bodo veliko pripomogla in tudi spremenila v okolju, kjer pa ne bo avtonomnih pešcev, kolesarjev in motoristov. Zato so bila v središču vprašanja, kdaj bodo samovozeči avtomobili na naših cestah? Kako bodo delovali? Bo tehnologija v njih taka, da ji bomo lahko popolnoma zaupali? Bodo samovozeči avtomobili preprečevali nesreče? Kdo bo prevzel odgovornost v prometni nesreči? Bo breme morda padlo na ramena proizvajalcev? Kako bodo avtonomna vozila spremenila svet? Ali se bo spremenila lastniška struktura? Si jih bomo še vedno lastili, ali si jih bomo sposojali in delili z drugimi vozniki? In kakšna bo v spremenjenih pogojih vloga policijskih radarjev in merjenja hitrosti? Mag. Igor Velov z Agencije za varnost prometa napoveduje, da bodo že jeseni predstavljeni mnogi rezultati, seveda pa se postavlja vrsta vprašanj, na katera bo še potreben odgovor.

Sodelujoči so se dotaknili tudi okoljske varnostne kulture, povezane s prometom, s čistim okoljem in s tem, kako bi k temu lahko pripomogla prometna ureditev v mestnih središčih, tudi v Celju. Ob mestnem jedru, prepolnem pločevine in sorazmerno visoki onesnaženosti zraka, so si prisotni zastavili vprašanje možnosti ureditve prometa mestnega jedra, ki bi bila Celjanom prijaznejša. Ali bi si morda tudi Celje, knežje mesto, lahko privoščilo dnevno sobo sredi mesta, po zgledu Ljubljane? Ali bi tudi Celjanom kultura, umirjenost, ki veje po ulicah, med zidovi, postala nepogrešljiva, tako kot slovenski prestolnic in njenim prebivalcem? Gospod Janez Kušar je nakazal, da se o ureditvi mestnega prometa sicer razmišlja, da pa dnevne sobe zaenkrat v Celju še ne bomo imeli.

V sklepnih mislih so bili sodelujoči enotnega mnenja, da je izobraževanje temelj kulture, je temelj posameznikovega dela na sebi. Kje je mesto varnostne kulture na fakulteti, kam bi na fakulteti varnostno kulturo lahko umestili, kako jo vključiti v vse študijske programe, ne le v Varovanje in Varnostni menedžment, to jim je vprašanje, na katerega je neobhodno tudi odgovoriti. Vsebine okrogle mize so vsekakor bogat doprinos za posodobitev študijskih vsebin in njihovo aktualizacijo ter povezovanje varnosti z vsemi študijskimi programi. Študentje študijskega programa Varnostni menedžment na FKPV in Varovanja na Abituri že sedaj opravljajo raziskave v okviru diplomskih nalog in seminarskih nalog, po besedah predavateljev, odpira pa se možnost za še tesnejše povezovanje Fakultete za komercialne in poslovne vede in Abiture z Javno agencijo RS za varnost v cestnem prometu in ostalimi deležniki, za skupne raziskave v okviru projektov in diplomskih nalog, kjer se Agencija, ZŠAM in drugi vidijo kot ustrezni partnerji tudi mentorji in nenazadnje kot delodajalec bodočim diplomantom.

Od 12. do 16. ure je bil na parkirišču postavljen simulator prevračanja vozila »vrtavko«, s katerim so se obiskovalci in vsi, ki jih je zanimalo, lahko sami prepričali, kaj pomeni nepravilna uporaba ali pa celo neuporaba varnostnega pasu.

Prijavite se na naše e-novice

Bodite obveščeni in se prijavite na naše e-novice

© 2016 - 2018

Fakulteta za komercialne in poslovne vede

, vse pravice pridržane. | Piškotki