Utrinki študentov


anja1Anja Pliberšek

praksa v Portu (Portugalska)

Moje trimesečno bivanje v Portu je bilo nepozabno, noro, zanimivo, predvsem pa pestro. Če bi lahko izbirala bi ponovno izbrala Porto, vendar v drugem letnem času, ampak samo zaradi vremena. Sama sem bila tam od oktobra do konca januarja. Dež, dež in mogoče za kakšni 2 uri sonce, nato pa ponovno dež. Vendar ne obžalujem niti minute. Življenje v večjih mestih je meni osebno prehitro minljivo. Dan ima preprosto premalo ur. Najtežje se mi je bilo prilagoditi njihovemu stilu življenja, mogoče zato, ker sem jutranji tip človeka, pri njih pa se dan pred 10. uro ne začne, prav tako se ne konča po polnoči. Vrh dneva pri njih je med 22. in 23. uro, ko se jaz kot normalna Slovenka počasi poslavljam od dneva.

Moj delovnik je bil od 10:00 do 17:00 s polurno malico, od ponedeljka do petka, malce nenavadno za nas, zato sta prva dva tedna zame bila zelo pestra in zanimiva. Ampak sčasoma se vsega navadiš in počasi začneš prevzemati njihove navade. Verjemite, najtežja je bila navada »umirjenost«. Ker sem delovna in energična je zato kar hitro po njihovem »počasi se daleč pride« sledil moj »hitreje pa še dlje« način dela. Svoje delo sem oboževala. Preprosto sem uživala ob vsaki dani nalogi. Vsaka naloga, ki mi je bila dodeljena, me je naučila nekaj novega in ob vsaki sem spoznala nekaj novega, o sebi, o načinu dela. Delala sem v mednarodni pisarni (IRO) ISAG – European Business School. Imela sem več večjih zadolžitev, in sicer digitalno in papirnato dokumentacijo ter vodenje evidence; prihodnih Erasmus+ študentov, staff mobilnosti, študentov, ki so odhajali v tujino na praktično usposabljanje; bilateralnih sporazumov, bila sem tudi kontakta oseba Erasmus+ študentov 1. semestra, kot tudi tistih, ki bodo v 2. semestru. Organizirala sem tudi dve aktivnosti, eno namenjeno Erasmus + študentom (Caffe Lingua – pomen besed v različnih jezikih), ki sem jo samostojno speljala, drugo pa namenjeno vsem študentom ISAG-a, (Buddy program-iskanje prijatelja za prihajajoče Eramus+ študente), ki sva ga speljale skupaj z mentorico. Urejala sem tudi opise predmetov, ki so bili na voljo Erasmus študentom, pripravljala listo prisotnosti izbranih predmetov, pomagala pri organizaciji ekskurzije v Amsterdam ter opravljala ostala pisarniška dela, kot so kopiranje, žigosanje, organiziranje dokumentacije … Delo se sliši zanimivo in pestro, seveda je tako tudi bilo, kajti moj računalnik in vsi programi so bili v Portugalščini, prav tako nekateri dokumenti in ob mojem osnovnem znanju portugalščine (Olá! Boa noite! in Obrigada) je bil to prav velik izziv. Zato je bil obisk jezikovnega tečaja Portugalščine ˝must do˝. Nenehno preskakovanje iz angleščine v portugalščino in obratno se je na začetku zdelo nemogoča misija, pa vendar sem jo enako kot Tom Cruise spremenila v mogočo in se iz nje ogromno naučila, predvsem panja2a to, da kjer je volja, je tudi pot.

Velika prednost delati v IRO je bila, da sem bila v stiku z vsemi Erasmus+ študenti omenjene fakultete, kar mi je prineslo veliko poznanstev in še več prijateljev. Na začetku je bil naš odnos bolj uraden, ko pa so spoznali, da sem študentka na izmenjavi, njihovih let in z enakimi ˝Erasmus problemi˝, je postala IRO njihova obvezna postojanka pred predavanji, kasneje pa že kar zbirališče. Ta čas je bil moj najboljši in najljubši del delovnika.  Tako so se začela tudi naša druženja, ki so se potem spremenila v druženja ob prostem času, do skupnega žuranja. Nismo samo raziskovali nočnih klubov, ampak tudi ostala mesta v bližini Porta, ki so tako kot Porto prečudovita, še posebej se mi je v spomin vtisnil Averio – portugalske Benetke.

anja3Kljub mojemu delovniku sem našla čas, da sem raziskovala Porto in čeprav sem bila tam tri mesece, ga nisem uspela popolnoma prečesati. Pa vendar me je tisto, kar sem videla, navdušilo. Je  čudovito mesto, na čudoviti, malce posebni lokaciji, s posebno arhitekturo in še bolj posebnim vzdušjem ter zelo dobro hrano. Prednost daljšega bivanja v tuji državi je, da spoznaš lokalne ljudi, ki te napotijo v najboljše restavracije, ali pa celo sami kaj pripravijo in te tako popeljejo po njihovi kulinariki. Od Polenovke, Francesinhe, Mão de vaca com grão do Caldo verde, mi je v spominu ostala posebna sladica Pastéis de Nata – gre za neke vrste jajčno pito, ki je bila skoraj dnevno na mojem meniju. Žal sem organizirano poskušanje vin ob vznožju reke Douro zamudila, zato moram priznati, da Portovca – njihovega najbolj znanega vina – nisem poizkusila. En razlog med mnogimi, da ponovno obiščem Porto.

Svojo izkušnjo dela v tujini bi opisala kot čudovito, pestro, naporno, nepredvidljivo predvsem pa poučno. Kljub temu, da mi bivanje v tujini ni bilo tuje, saj sem pol leta študirala v Barceloni, sem se tokrat ogromno novega naučila in se še bolj razvila na osebni ravni. Menim, da bi vsak moral vsaj enkrat v svojem življenju za nekaj časa delati v tujini, ker le takrat začneš ceniti določene stvari, ki so ti prej samoumevne, ugotoviš, kaj je pomembno in kaj ne, doživiš lekcije, tako dobre kot slabe, pridobiš izkušnje, ki jih doma ne bi nikoli. Zelo sem vesela, da mi je FKPV ponudila priložnost opravljanja praktičnega usposabljanja v tujini, še bolj sem pa vesela, da sem jo izkoristila. Z veseljem bi jo takoj in brez obotavljanja ponovila.

anja4

 

Peterka Tea

praksa na Dunaju (Avstrija)

Odločitev za prakso v tujini je navsezadnje bila spontana, čeprav lahko rečem, da je bila dolgoletno načrtovana, a je zaradi osebnih razlogov že nekaj let prej nisem udejanjila.

In nato sem se znašla ob pravem trenutku, na pravem mestu. Opravljam dvanajst mesečno prakso v javnem sektorju na Dunaju, ki je deloma že in ki deloma še bo spremenila moje življenje – na boljše – ter omogočila osebno rast.

peterka1

peterka2

Za Dunaj sem se odločila zaradi jezikovnih zmožnosti in večje izbire želenega delovnega mesta. Organizacijo, v kateri opravljam prakso, sem našla preko spletne strani z oglasi za zaposlitev. Da so mi potrdili opravljanje prakse, je bil velik korak bliže želenemu cilju. Pred prihodom sem želela ohraniti nizka pričakovanja, a sem nekako vedela, da so vse skrbi odveč. Topel sprejem in hitra vpeljava na delovno mesto sta mi olajšala začetek, ki kot pravijo, je težek. Zame je bila dobitna kombinacija to, da izbrana avstrijska organizacija posluje v angleškem jeziku – moje jezikovne sposobnosti nemškega in angleškega jezika pa so z vsakim dnem boljše. Vsak dan izvršujem druge naloge. Sodelavci so zares ustrežljivi in mi z navdušenjem obrazložijo svoje delo ter me vpeljujejo v poslovanje. Z njihovim znanjem in pripravljenostjo do delitve njihovega znanja, pripomorejo k temu, da vsakodnevno nabiram nove (delovne) izkušnje. Z njihovim zaupanjem in lastnimi sposobnostmi se vsak dan z veseljem in motivacijo odpravim na delovno mesto in opravljam dane pisarniške naloge.

Tujina te vsekakor spremeni. Korak za korakom, dan za dnem se razvijaš, postaneš bolj samozavesten, osredotočiš se nase in na doseganje lastnih ciljev ter na uresničevanje lastnih želja. Začela sem ceniti tiste malenkosti (na primer pohvala za odlično opravljeno delo), ki niso tako velike, a so dovolj velike, da sem lahko ponosna sama nase. Zavedam se, da ne bo vsak dan rožnat, a prav tako se zavedam, da bodo tudi slabi trenutki minili. Zavedam se, da imam ob sebi prave ljudi (kot družino, tako prijatelje iz Slovenije), ki me podpirajo in bodrijo ter so ponosni name in na moje dosežke, veliko. To je v življenju vse, kar šteje in kar mi pomeni neizmerno veliko.

Mnogim se porajajo vprašanja kot so: »A sem dovolj močen/na, da naredim ta velik korak?«, »A sem dovolj sposoben/na za to delovno mesto?«, »A mi bo uspelo?«. Odgovor je DA. Škoda bi bilo, da nekdo, ki misli, da je preveč sramežljiv in »nesposoben«, a ima vse atribute, talente in sposobnosti, ne izkoristi te življenjske priložnosti. Jaz sem se iz te napake naučila. A če pogledam nazaj, mislim in menim, da to, da priložnosti nisem izkoristila že prej, nekako ni bila napaka – vse se je zgodilo z razlogom. In sedaj sem tu – sredi Dunaja, obkrožena z novimi prijatelji, nabiram nove izkušnje, odkrivam nove kraje ter razvijam kot svojo osebnost, tako kariero. Če kaj ne obžalujem, je to ta odločitev.

Imaš sanje, želje, cilje? Uresniči jih! Če ne zdaj – kdaj?

Nika Stipič

praksa v Portu (Portugalska)

Na prakso v tujini sem se odpravila za obdobje treh mesecev (februar – april). Nisem vedela, kam točno želim, ker pa se je ponudila možnost v Portu, sem si rekla, zakaj pa ne. Brez pričakovanj, brez predstave, kako bo izgledalo, na koncu pa se je to izkazalo kot najboljši način odhoda v tujino.

Bivanje sem si uredila sama, s pomočjo znancev, ki so že imeli izkušnje s Portom. Tako sem bivala v stanovanju s svojo sobo, s sedmimi drugimi sostanovalci, v centru mesta. Delala sem v International Relations Office na fakulteti ISAG.

Kaj vse sem tam počela? Bila sem pomoč pri vsem, kar se odvija v mednarodnih pisarnah. Pripravljala sem dokumentacijo za Erasmus študente, ki so prišli na študij na to fakulteto, dokumentacijo za domače študente, ki so želeli na študij ali prakso v tujino, odgovarjala na vprašanja študentov in fakultet, poskušala ustanoviti nove pogodbe o sodelovanju z različnimi fakultetami za študij in podjetji za prakso, organizirala aktivnosti za Erasmus študente in seveda druga manjša pisarniška dela. Delo je potekalo od ponedeljka do petka od 10:00 do 17:00 in kljub temu, da je pisarniško delo sicer statično, je bilo moje precej razgibano. Ker sem bila stalno v kontaktu s študenti iz različnih držav, sem vadila angleščino, naučila pa sem se tudi nekaj portugalskih besed, saj je od zaposlenih le redko kdo govoril angleško.

Svoj prosti čas sem posvetila predvsem odkrivanju krajev, čudovite narave in športu. Porto ima definitivno zelo posebno lego za omenjene aktivnosti, saj je oddaljen le kakšnih 10 km od plaže in … kaj je boljšega, kot zbuditi se v sončno sobotno jutro, se odpeljati z avtobusom nekaj minut do plaže in surfati ves dan? Javni prevoz (tako znotraj mesta, kot tudi po državi) je zelo dobro urejen, zato se nisem kaj dosti ukvarjala z organizacijo prevoza.

Obiskala sem še številne manjše kraje v bližini Porta, Lisbono, otok Madeiro, Algarve (celoten jug Portugalske). Na svojih poteh sem spoznala ogromno ljudi, predvsem domačinov, ki so znani po svoji odprtosti in prijaznosti.

Nasvet: če si vsaj pomislil/-a na odhod v tujino, nehaj le misliti! Tudi če nimaš jasne predstave, kaj in kam točno, ni pomembno. Izkušnje, ki te čakajo zunaj, so neprecenljive. Pozitivne ti bodo po vsej verjetnosti spremenile življenje, iz negativnih pa se resnično ogromno naučiš, vsekakor pa doživiš oboje.

Odpravi se brez pričakovanj, ohrani odprto glavo in življenje čez mejo te bo brez dvoma presenetilo. In kljub temu, da je omenjen rek že precej obrabljen, je še kako resničen in enostavno moram zaključiti z njim …

… Life begins at the end of your comfort zone.

Tamara Majdič

praksa v Esteponi (ŠPANIJA)

V maju 2014 sem se za 3 mesece odpravila na praktično usposabljanje v Hotel Kempinski Bahia v Španiji. Poletje sem preživela v majhnem obmorskem mestecu Estepona, ki se nahaja blizu Malage. Zakaj ravno Španija? Ker je to dežela flamenka, fieste in sieste, ponuja pa tudi neskončne peščene plaže in čudovito vreme.

Bivanje sem si morala urediti sama, vendar sem s pomočjo sošolke, ki je že bila v Esteponi, dobila čudovito stanovanje z direktnim pogledom na morje. Ker je bilo stanovanje od hotela oddaljeno skoraj 5km, sem se na delo večinoma vozila z avtobusom. Hotel Kempinski Bahia spada v svetovno znano verigo hotelov Kempinski in ima 5 zvezdic. Gostje zato pričakujejo luksuzno namestitev in top postrežbo. Ko smo v hotel prispeli študenti iz Slovenije so nas večino dali v F&B oddelek. Sama sem delala kot hostesa v restavraciji. Najprej v restavraciji z morsko hrano – La Cabaña del Mar, kasneje pa še na zajtrkih v restavraciji El Mirador. Moje delovne naloge so bile predvsem sprejem rezervacij, sprejem gostov, komuniciranje z gosti, priprava restavracije, pospravljanje restavracije, včasih pa sem zaposlenim tudi pomagala pri strežbi hrane in pijače. Delo v hotelu je bilo zelo zanimivo in mi je prineslo veliko novega znanja o delu v gostinstvu oziroma hotelirstvu nasploh. Od zaposlenih sem se naučila veliko novega, na primer kako ravnati z gosti na takšnem nivoju, kako primerno pristopiti k njim in jih postreči, osnovna pravila nalivanja pijač, uporabljanje njihovega programa za vnašanje naročil in izdajo računov, ter mnogo drugih stvari. Ker smo večinoma komunicirali v angleščini, sem svoje znanje jezika še bolj izpopolnila. Naučila pa sem se tudi špansko, saj španci večinoma ne znajo angleško.

Vsem, ki razmišljajo o delu ali študiju v tujini bi svetovala, da naj ne razmišljajo preveč in izkoristijo priložnost!! Sama dolgo časa nisem bila prepričana, če bi šla ali ne, sedaj pa mi ni žal. V Španiji sem pridobila obilico novih izkušenj, spoznala veliko ljudi iz vsega sveta in v prostih dneh videla tudi nekaj čudovitih španskih mest. To je bila res enkratna priložnost, ki mi bo ostala za vedno v lepem spominu. Definitivno se bom še vrnila nazaj v Estepono, saj je bila izkušnja nepozabna.

Nežka Močivnik

praksa v Barceloni (ŠPANIJA)

Spomladansko-poletno obdobje sem izkoristila za Erasmus prakso v Barceloni, v hostlu v centru mesta; natančneje 3 mesece. Za Barcelono sem se odločila, ker je to ponudila priložnost, poleg tega pa sem želela izkusiti način življenja v mestu z vročim temparamentom. Med aprilom in junijem je vreme enkratno, saj ni ne mrzlo ne preveč vroče.

Organizacija ponuja prenočišče (kopalnica, kuhinja, pralni stroj, wi fi povezava) 2´ hoda do hostla. Stanovanje sem si delila še z ostalimi študentkami (6-7 ljudi), v sobi pa sem imela cimro. V hostlu smo lahko izkoristili (po želji) 2 obroka in sicer zajtrk in večerjo.

Študentsko delo je padlo na tri oddelke in sicer F&B oddelek, recepcija ter concierge. Sama sem na recepciji odnesla največ znanja, saj do sedaj še nisem imela možnosti opravljati le tega. V Bracelono sem se odpravila z zelo minimalnim oziroma ničelnim znanjem španščine. Vsekakor tega ne priporočam – vsaj za delo na recepciji ne.

Ljudi, s katerimi sem delala in živela so bili enkratni – super “učitelji” in prijatelji.

Nasveti? “Go with a flow” je moj moto, kadarkoli se odpravljam na delo v tujino. Brez pričakovanj se dogajajo velike stvari. Ampak definitivno vredno poizkusa. Mednarodne izkušnje pustijo pečate, takšne ali drugačne;)

Suzana Pavić

Praksa EUROPE3000 Lignano (ITALIJA)

Na delovno prakso v Italiji sem se prijavila preko agencije Europe3000, katero sem zasledila na spletni strani fakultete. Vedno me je vleklo v tujino, moram pa priznati, da Italija ni bila nikoli moja prva izbira. Z predstavniki agencije smo se dogovarjali preko Skyp-a in tako sem v roku enega tedna uredila vse formalnosti in izvedela, da bom poletje 2014 preživela v turističnem mestecu Lignano.

Tako sem se 1. julija 2014 znašla na pragu International Beach Hotela. Hotel se nahaja v neposredni bližini sanjske peščene plaže in le korak stran od mestnega središča. Lastnik hotela je sprejel mene in še enega fanta iz Romunije. Najprej je prišel na mizo espresso in piškotki, potem pa so mi dodelili mentorico – vodjo recepcije, ki mi je podala delovni plan in mi razkazala sobo, katero sem si delila še s tremi sodelavkami. Poleg bivanja pa so mi nudili tudi tri obroke dnevno. Predvsem pestro je bilo komunicirati s sodelavci, kajti sama nisem govorila niti besedica italijansko, drugi pa so v tovrstni službi sezonsko delali že kar nekaj let in so se tako naučili jezika. Sicer pa so bili moji sodelavci od povsod: Srbija, Romunija, Bolgarija, Slovaška, Češka, Poljska, Maroko, Egipt … med njimi pa jaz, prva Slovenka zaposlena v tem hotelu. Imela pa sem srečo, ker govorim tekoče nemško in večina gostov je bila iz Nemčije in Avstrije. Ogromno mi je pomenilo, da so mi po prvih nekaj tednih delo na recepciji povsem zaupali, ker sem spoznala že vse naloge receptorja, komunikacija z gosti pa tudi ni bila problem. Največja ovira, ki sem jo imela, je bil italijanski jezik. Čeprav je bila večina nemško govorečih gostov, pa je kljub temu vsake toliko poklical tudi kakšen Italijan, tako da sem morala slušalko predati sodelavki.

Vse izkušnje so bile definitivno pozitivne. Prvič sem bila od doma za toliko časa, prvič sem živela v tako medkulturnem okolju, spoznala sem ogromno novih ljudi, s katerimi sem še vedno v stiku, ugotovila sem, kaj sploh pomeni delati kot receptor v višku sezone, naučila sem se osnov italijanskega jezika, Predvsem pa mi veliko pomeni, da sem pri nadrejenih pustila tako dober vtis, da so mi za naslednjo sezono ponudili službo kot receptorka, kljub mojih mladim letom in minimalnih izkušnjah.

Torej, vsem, ki razmišljajo o delovni praksi v tujini, bi svetovala, naj prenehajo razmišljati. V to se je potrebno enostavno spustiti. V teh nekaj mesecih spoznaš čisto drugo plat življenja, ljudi, ki jih nikoli ne pozabiš in dogodke, ki za večno ostanejo v spominu.

Anja Pliberšek in Aleksander Malis

Študijska izmenjava BARCELONA

“Zagotovo nama ni žal, da sva se odločila za izmenjavo, saj vse poteka kot po maslu. Predavanja so zanimiva, profesorji so prijazni, vreme je sončno in toplo, hrana pa izvrstna. Vsak dan se naučima kaj novega, prav tako pa spoznavava nove ljudi, kulturo in okolje, s čimer širiva svoje obzorje in pridobivava življenjsko pomembne kompetence.

Študenta redno pišeta BLOG, kjer si lahko preberete več o njihovi izmenjavi.

Eva Zorčič

Študijska izmenjava ZAGREB

Utrinki iz mednarodne izmenjave v okviru programa Erasmus študentke Eve Zorčič iz Zagreba

Zakaj izmenjava na Veleučilištu Vern?
Za mene osebno predvsem zato, ker je Veleučilište Vern ena najboljših fakultet na Hrvaškem. Ker je njihov program narejen predvsem za praktično usposabljanje, ne glede na študijski program. Priznati moram, da je mene osebno zelo pritegnila sama fakulteta, še preden sem tja sploh prišla. In ker sem se naučila veliko novega.

Zakaj izmenjava v Zagrebu?
Zagreb je super mesto, veliko, živahno, polno ljudi in dogajanja. Vsi so zelo prijazni. Mesto ponuja ogromno različnih stvari, od nočnega življenja do prekrasnih parkov, veliko narave, športnih objektov … Veliko je študentov iz tujine, tako da je očitno mesto zanimivo tudi za tujce. Resnično je vsega dovolj za vsakogar, zato vam priporočam, da pridete in to doživite sami :).

Zakaj na izmenjavo?
Ker je to neverjetna izkušnja in priložnost, ki bi jo moral resnično vsak izkoristiti. Kaj je lahko boljšega od tega, da odpotuješ v drugo državo, kjer se naučiš ogromno novih stvari, spoznaš veliko ljudi, začutiš utrip mesta, v katerem se nahajaš … Spoznaš novo okolje, razmere v državi, v kateri se nahajaš in navežeš nove stike, ki ti lahko pridejo prav kadarkoli v življenju. Zame je to neverjetna izkušnja in če bi lahko, bi se brez pomislekov ponovno odločila za odhod.Vsakomur, ki ima možnost, resnično priporočam, da izkoristi to priložnost in odpotuje novim zmagam naproti!

Eva Zorčič

Veronika Tomažič in Amadej Kozole

Študijska izmenjava ŠPANIJA

UTRINKI IZ DELOVNE PRAKSE V ŠPANIJI V HOTELU KEMPINSKI BAHIA ESTAPONA

Lansko poletje 2012 je študentko Veroniko Tomažič in študenta Amadeja Kozoleta pot popeljala na delovno prakso iz Fakultete za komercialne in poslovne vede Celje v eksotično in temperamentno Španijo. Natančneje, odpravila sva se v mesto Estapona, ki leži na jugu Španije in je dobro uro vožnje oddaljeno od letališča v Malagi. Hotel Kempinski Bahia Estapona leži ob peščeni obali Coste del Sol in tu se že čuti vroča klima Afrike. Španski temperament in odprtost ljudi nam pričara zelo lepo dopustovanje in hkrati opravljanje delovne prakse za študij.

Namestitev in prilagajanje življenju v Estaponi

Skupaj sva se še z dvema študentoma FKPV-ja, Natalijo Kotnik in Simonom Pribcem, nastanili v apartmaju v centralnem delu mesta Estapona. Do delovnega mesta Hotela Kempinski smo imeli slabe 4 kilometre hoje ali vožnje z avtobusom. Ker smo nekoliko varčevali z denarjem, smo bili predvsem športno aktivni preko celotne prakse, kar je v bistvu pripomoglo le k boljšemu počutju. Mesto ima problem povezovanja na internet, ki si si ga moral priskrbeti na svoje stroške. Študentje smo se znašli po svoje in obiskovali po potrebi centralno knjižnico Padra Manuela, ki je ponujala zastonj uporabo interneta. Estapona ima peščeno plažo, ki je odlična lokacija za kopanje. Glede na naše izkušnje študentov bi rada opozorila naslednje prihajajoče delovne praktikante, da naj se najbolje pozanimajo glede namestitve, da bodo kar se da lepo preživeli svoje mesece bivanja v Španiji. Je resnično nepozabna izkušnja, ko zapustiš svoje gnezdece v Sloveniji in se prepustiš tuji kulturi, učenju španskega jezika, predvsem pa dobesedno padeš v objem nogometa, morja in plesnih ritmov.

Predstavitev Hotela Kempinski Bahia

Hotel Kempinski Bahia ponuja predvsem namestitve v 132 elegantnih sobah in 15 razkošnih apartmajih, odlično kulinariko in organizacije različnih dogodkov kot na primer: » jazz-ovski večerni koncerti, flamenko večeri, koktejl večeri, modne revije (promocija oblačil priznanih modnih znamk) in predvsem organiziranje porok.

Slika 1: Hotel Kepminski s pogledom na bazene in morje
In katerih je 5 načel, h katerim sledijo vsi zaposleni v Hotelu Kempinski Bahia?

  • 1. Predanost ljudem; 2. Odprtost do ljudi; 3. Uspešnost poslovanja, 4. Ustvarjanje tradicije; 5. Strast za evropski luksuz

Preko dela sva oba z Amadejem spoznala, kako so resnično pomembna ta načela. Gostje so resnično navajeni luksuza, da dobijo za svojo plačano storitev 100% dobro opravljeno storitev.

Opis najinih delovnih mest: v strežbi Pool Bar in delo portirja

Veronika: F&B Department

Moje delo je bilo strežba ob bazenih hotela Kempinski Bahia v Pool Baru. Delo sem nastopila 5- 10 minut pred začetkom ure. Bila sem urejena, lase spete v figo, uhani diskretno elegantni (vodje ne marajo posebnega okrasja ali štrlečih las, vse punce smo imele enaka pravila) in nosila sem vsakodnevno čista in oprana službena oblačila, ki so narejena posebno za delo v Pool Baru. Delo ni bilo zahtevno, ampak zelo dinamično in fizično naporno. Zaradi izpostavljenosti nenehnemu soncu smo se mazali s sončno kremo viskohi faktorjev, popili veliko tekočine. Naučila sem španščine, ki je bila pogoj za uspešno opravljanje dela, sicer si lahko imel kar nekaj težav s sporazumevanjem, zanimivo, predvsem z domačini.

Slika 2: skupaj z mojim šefom Antoniom Jesus Villalobos v Pool Snack Baru

Najpomembnejša dela, ki so mi bila zaupana so bila:

  • Priprava miz po standardnih pravilih pred prihodom gosta
  • Ob srečanju z gosti hotela, goste vedno lepo pozdravit z nasmehom (prvo pravilo hotela!) in pozornostna fraza ¿Qué tal, cómo estás señor / señora? How are you Sir/ Madam? Kako gre, kako ste gospod/gospa?
  • Po mizah, ko so že dobili menije, sem pobrala naročila za pijačo in hrano. Naročila sem pobrala tudi na plažah, odvisno od razporeditve dela. Vsa naročila sem vedno sporočila glavnemu natakarju, jih sama pripravila ali kuharji (odvisno), glavni natakar mi je nato izdajal račune, katere sem morala pravilno obračunati z gosti. Pripravljala sem tudi pijače, potrebna za obratovanje, vključno s kavo, čaj in vročo vodo. Hodili smo v glavno kuhinjo hotela v shrambe in vzeli kar smo potrebovali. Imeli smo tudi ‘darila’ za goste, nabodala z različnim sadjem. Gostom sem hrano in pijačo stregla, kot zahtevajo standardi, po določenih zaporedjih storitev. Nazadnje sem odstranjevala umazano posodo in jedilni pribor od gostov pri mizi med njihovim odhodom in prihodom novih gostov. Vedno sem zamenjala uporabljene posode in jedilni pribor s čistim. Ob začetku izmene sem odprla in pripravila Pool bar in ga tudi pospravila in zaprla ob koncu dela.
  • Izvajala sem tudi vse druge naloge, ki so mi bile dodatno dodeljene. Na primer sem:
    * Pomagala v jutranji strežbi v hotelu v zgornji restavraciji El Mirador in tudi v Baru Mistral, ki je ob vhodu v notanjost hotela; Pogovarjala se z gosti, kaj lahko počnejo v okolici, jim svetovala in priporočala kaj si lahko ogledajo; Če so se izgubili, sem jim pomagala najti iskano, razložila sem jim kaj vse lahko počnejo v hotelu; Bila sem v stiku z reševalci na plaži, če je bilo potrebno gostom prinesti brisače ali so potrebovali oskrbo zaradi manjših ran/poškodb; Pomagala sem praktikantom, dijakom in študentom, ko so se tudi sami uvajali ali ko so imeli težave z jeziki in razumevanjem gostov, ter jim pomagala izvesti naročilo (Tu je bilo kar veliko težav).

Amadej: Portir

Slika 3: Kot portir v družbi menedžerja za HRM g. Pedrom Hidalgo
Svoje delo portirja oz. izvajanje dela vam bom najlažje predstavil, kar z opisom delovnega dne. Potekalo je nekako takole:
Nastop dela ob 8:00, prihod more bit vsaj 30 min pred pričetkom dela, da se vsak posameznik ustrezno pripravi (britje, dvig uniforme v pralnici in oblačenje). Delo se je zame vedno pričelo ob 7:55, saj mi je tistih 5 minut pripomoglo, da sem se z svojim mentorjem in šefom Fernandom R. Gonzalezom (šef portirjev) predebatiral dnevne naloge in pregledal predvidene prihode. Nato je sledilo raznašanje časopisov po hotelu, saj se bodo ljudje počasi pričeli zbujati in si želijo ob postreženem zajtrku tudi prebrati novice. Za tem pa sem nastopil svojo standardno delo portirja. Postavil sem se k vratom hotel in čakal na goste. Ob vsakem prihodu avtomobila sem se z nasmeškom na obrazu pohitel proti avtomobilu in oprl vrata. Sledil je pozdrav » Pozdravljeni v hotelu Kempinski Bahía Estepona, nato je sledilo vprašanje vam lahko pomagam z prtljago, vmes pa smo se lahko z gosti poljubno pogovarjali o njihovem potovanju, ipd.. Potem smo jih napotili proti recepciji in počakali smo, da so odšli v svojo sobo, da smo jim lahko pripeljali prtljago. Imeli smo natanko 10 min časa od prihod gosta, da mu dostavimo prtljago oz. 5 min od prihoda gosta v sobo. Preprosto smo se z delavskim dvigalom povzpeli do želene sobe pozvonili in gostom v sobo položili prtljago in jim zaželeli prijetno bivanje. Z malo sreče pa smo dobili tudi napitnino. Tako nekako je iz gledala večina delovni dni.

Seveda, pa je sem poleg tega opravljati še naslednja dela:

  • Polnjenje stojal z revijami; Dostavljanje revij v manjšo trgovino pri pool baru; Pospravljanje razmetanih blazin znotraj hotela in glajenje pohištva; Dostavljanje pisem po sobah; Usmerjanje gostov; Selitve gostov iz sobe v sobo, ..

Meni je delo predstavljalo velik izziv. Sprva mi je predstavljalo veliko oviro, saj sem bil precej ne siguren ali sem za to delo, ampak sem na koncu uspešno s pohvalo zaključil delo. Naučil sem se veliko novih stvari, ki so me naučile potrpežljivosti in izdelale nov pogled na hotelirstvo v tujini. Čisto nekaj drugega je učenje o velikih hotelskih verigah, kot pa dejansko delo. Moram priznati, da sem res pozitivno presenečen nad prijaznostjo sobaric, zares ti dajejo občutek, kot da si doma in pa tudi prijaznost vodji oz. menedžerjev, ki so vsake toliko časa prišli pogledati kaj se dela in pa povprašati, kako se počutim.

Za konec bi vam rada vsem, ki razmišljate o odhodu v Španijo sporočila: »Ne čakajte! Pojdite! Saj bo to izkušnja, ki vam bo za vedno ostala v spominu.« Tudi midva se nameravava še vrniti v Estepono.

Veronika Tomažič in Amadej Kozole

Natalija Kotnik

Študijska izmenjava ŠPANIJA

Študentka FKPV Natalija Kotnik (mag. študij) je leta 2012  z ekipo še treh študentov odpravila na opravljanje obvezne delovne prakse v Španijo, natančneje v Andaluzijo – v Estepono. Tam leži prečudovit hotel s petimi zvezdicami – Kempinski Hotel Bahia. Pokrajina je prečudovita in možnost dela v tem hotelu je krasna.
Direktorji in zaposleni so prijazni, odnos je čudovit in počutila sem se pomembno.
Živeli smo v mestecu Estepona, ki je majhno, a čudovito spalno naselje, do hotela oddaljeno manj kot 4 km.
Opravljala sem delo športne animatorke, kar mi je omogočila diploma Fakultete za šport. V Španiji sem uživala, delo mi je bilo pisano na kožo, saj sem živela svoje sanje. Bilo je naporno, ampak kljub temu krasno. Delali smo 8 ali 9 ur na dan na dve izmeni. Dopoldanska je trajala od 10.00 do 18.00, popoldanska pa od 14.00 do 22.00. V popoldanski izmeni se je vsak večer odvijala t. i. ”mini dinner”, namenjena najmlajšim in je vključevala večerjo, zabavo, zunanji kino … Animatorji smo delali tako z otroki kot odraslimi. Z otroki smo se igrali, se učili, hodili na poučne sprehode in bili ustvarjalni, najbolj pa smo uživali v bazenu. Prav tako smo imeli program za odrasle: lokostrelstvo, vodna aerobika, pilates, waterpolo. Jaz sem bila zadolžena za delo z otroki v bazenu in na sploh, ter za vodno aerobiko in pilates. Septembra sem celo ”vodila” naš oddelek, ker je šef bil šef Pepe na dopustu. Kar se tiče samega dela, sem pridobila veliko novih izkušenj, spoznala veliko novih ljudi iz različnih držav, s katerimi še zdaj vzdržujemo stike, izpopolnila angleščino in se naučila španskega jezika. Ljudje, ki prihajajo na počitnice v hotel, so ljudje iz elitne družbe: direktorji, sodniki, znani športniki in pevci, princese in princi, kralji …. Osebno sem imela možnost delati z arabsko princeso.

V mesecu juliju hotel priredi dvo-dnevno zabavo samo za zaposlene, na kateri je zelo zabavno. Življenje tam je drugačno kot v Sloveniji, ljudje so preprosti, prijazni, komunikativni, živijo za danes. V Španiji radi ponočujejo, večerje so vedno ob poznih večernih urah, katerim sledi zabava. Da bi človek rekel, da se držijo ure (odpiralni čas), to ne drži, radi zamujajo, npr: če se trgovina odpre po delovnem času ob 10 h, se bo odprla vsaj 15 čez 10. Na jugu imajo tudi dnevni počitek in čas za kosilo: med 14. in 16. uro se v Andaluziji zaprejo vse trgovine, javne ustanove, napolnijo pa se restavracije in bari. V tem čas je prazna tudi plaža. Popularna jed je paella in girice, spije pa se veliko sangrie in piva – Cruzcamo, ki je špansko pivo in je zelo dobro ter poceni (liter stane manj 1.80 EUR). Na sploh je bilo življenje tam cenejše, hrana in pijača v trgovinah je cenejša in izbira je večja. Popularni trgovini sta Supermercdo (španska veriga, cenješa) in Carrefour (francoska veriga, nekoliko dražja, namenjena predvsem turistom). Če si privoščite pijačo, zajtrk ali kosilo v restavracijah, so cene normalne. Coctaili stanejo 7 EUR, ker so merice 0,05ml. Popularni so chiringuito-si, lesene ”barakice” na plaži.

Avtobusi so poceni, tako da si ob prostih dneh lahko privoščite izlet v drugo mesto; npr. Marbella, Puerto Banus, Malaga, blizu pa je tudi Gibraltar (1h). Osebno sem prepotovala celo Andaluzijo.
Ob poležavanju na plaži lahko vidite celo obalo Afrike.
V tujini sem uživala in tja se bom še vrnila.
Natalija Kotnik

Ana Bukovac

Študijska izmenjava ŠPANIJA

Študentka FKPV Ana Bukovac, ki v okviru programa Erasmus opravlja študijske obveznosti prvega semestra na Universidad Europea de Madrid v Španiji, nam je poslala prispevek v besedi in sliki.

Hola!

Madrid … prestolnica Španije, mesto sonca, prijaznih ljudi in zabave.
Želela sem iti v Madrid, da spoznam njihov način življenja, kulturo in predvsem da izpopolnim svoje znanje španščine. Presenetila me je prijaznost in odprtost ljudi, ki so ti pripravljeni priskočiti na pomoč na vsakem koraku, tako v vsakdanjem življenju, kot tudi na fakulteti. Kampus je ogromen in čudovit, predavanja pa izredno zanimiva.
No, vsaj tista v španščini, saj so v angleščini nekatera težko razumljiva glede na njihovo izgovorjavo jezika, ki ni najboljša. Nič čudnega, glede na to, da imajo vse TV programe in filme v kinu sinhronizirane v španščino. Pa vendar, imam se super.

Mislim, da je študij v tujini izkušnja, ki bi jo moral poskusiti vsak, ki so mu vsaj malo všeč potovanja in spoznavanje tujih dežel. Ravno prejšnji teden sta me obiskali prijateljici, ki sta bili nad mestom prav tako navdušeni in sta se strinjali, da se bosta zagotovo še vrnili.
Madrid očara vsakega. Čas mi mineva prehitro in Madrid je postalo moje najljubše evropsko mesto, glede na to, da sem jih obiskala že kar precej.

Pozdravček vsem na FKPV iz sončnega Madrida 😉

Ana

Universidad Europea de Madrid

Parque del Retiro

Prijavite se na naše e-novice

Bodite obveščeni in se prijavite na naše e-novice

© 2016 - 2017

Fakulteta za komercialne in poslovne vede

, vse pravice pridržane. | Piškotki